Urejanje kaosa z vstopninami: "Za obisk narave zaračunavajo vse mogoče"

Izletniki in turisti, tako tuji kot domači, se zadnja leta vedno raje podajajo v naravo. Slovenija je pri tem edinstvena, saj ima vse – od gora do morja, kraških jam in panonskega sveta – v vseh teh pokrajinah pa skriva številne čudovite kotičke, ki so še posebej vredni ogleda.

In čeprav gre za naravne danosti, obisk ni vedno brezplačen. Ponekod je treba plačati parkirnino, drugod dostop z avtomobilom, na tretji lokaciji ogled, na četrti vodenje …

Pohodnike in ljubitelje izletov v naravo moti predvsem zaračunavanje vstopnin za ogled. Na družbenih omrežjih in različnih spletnih forumih se že dlje časa sprašujejo, po kakšnem ključu se določa višina vstopnin in kako se porabi zbrani denar. Več zapisov se najde tudi na portalu Predlagam vladi.

"V zadnjem času se je v Sloveniji razširila praksa plačevanja vstopnin, parkirnin, cestnin, ekoloških taks za dostop do naravnih vrednot ali če želimo na kakšen hrib oziroma goro," piše v enem izmed nedavnih pozivov. Avtor zapisa je tudi izpostavil, da se cene vstopnin stalno spreminjajo, preglednosti nad porabo zbranega denarja pa ni. Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki je pristojno za naravne vrednote, je pozval, naj področje čim hitreje uredi – ter naj bo ogled vseh naravnih znamenitosti brezplačen.

Zaračunavajo vse mogoče, tudi vstopnice za pse

Kot omenjeno, se trenutno stroški med posameznimi lokacijami zelo razlikujejo.

Odrasla oseba mora na primer za ogled Tolminskih korit v poletnem času plačati 10 evrov, otroška karta je za polovico cenejša. Vstop v Blejski Vintgar za odrasle stane 15 evrov, za otroke pet, računajo pa tudi vstopnino za domače ljubljenčke, ki znaša tri evre.

Vstopnica za ogled slapa Kozjak za odraslo osebo stane pet evrov, evro manj je treba poleti odšteti za ogled slapa Savica. Tudi obisk korit Mostnice poleti odraslo osebo stane štiri evre.

V Logarski dolini pobirajo vstopnino za motorna vozila, ki je v času visoke sezone 10 evrov na dan. Dnevni vstop v dolino Vrata stane 20 evrov, ekološko takso za motorna vozila računajo tudi na Mangartskem sedlu.

Najdražje so jame

Najvišja vstopnina je za obiskovanje in ogledovanje podzemnih jam, kjer karta vključuje tudi plačilo vodenja, so navedli na ministrstvu za naravne vire in prostor, ki je pristojno za naravne znamenitosti.

Ogled Škocjanskih jam odraslega stane 22 evrov, obisk jame Vilenica pa 15 evrov. Najdražje so vstopnice za ogled Postojnske jame, kjer odrasla oseba za ogled plača 32,9 evra.

"Najvišja vstopnina za običajen obisk je v Postojnski jami, kjer koncesionar sam določa tržno ceno," potrjujejo na ministrstvu.

Ministrstvo: Ureditev nezadostna

Zaračunavanje vstopnine za ogled naravnih znamenitosti določa zakon o ohranjanju narave: vsak, ki uredi naravno vrednoto, ima pravico, da za njen ogled pobira določeno vstopnino. Praviloma naj bi bile cene vstopnin takšne, da se izenačijo s stroški ureditve, njihovo višino pa bi morala potrditi ali država ali pa občina. V praksi to ne drži vedno, kažejo tudi zgoraj navedeni primeri.

Na ministrstvu se tega zavedajo in so že lani avgusta napovedali ureditev področja. Predlog spremembe zakona so že vložili v vladno obravnavo, so pojasnili za N1.

"V zadnjih letih se je ureditev v praksi pokazala kot nezadostna. Za obiskovanje nekaterih naravnih vrednot fizične oziroma pravne osebe, večina brez formalno urejenih razmerij do države, obiskovalcem zaračunavajo razna plačila, kot so vstopnine, ekološke takse, cestnine in parkirnine, praviloma brez pridobljenega sklepa ministra o potrditvi višine vstopnine. Zahtevana plačila so visoka in v nekaterih primerih nekajkrat presegajo stroške za ureditev naravne vrednote," so zapisali v predlogu, ki so ga vložili na vlado.

Izpostavili so tudi, da v nekaterih primerih zahtevana plačila za ogled naravnih znamenitosti celo presegajo stroške za ureditev naravne vrednote. "Tako pridobljena sredstva v nekaterih primerih dosegajo nekaj sto tisoč evrov na leto, v primeru naravne vrednote Vintgar, ki je del Triglavskega narodnega parka, pa celo okoli dva milijona evrov na leto. Sredstva, ki presegajo stroške za ureditev naravne vrednote, se nenadzorovano porabljajo."

S spremembo zakona si na ministrstvu predvsem želijo poenotiti določanje cen vstopnin in določiti, kako se zbrana sredstva porabljajo. Predlagali so, da država oziroma občine denar od prejetih vstopnin porabijo za varstvo naravne vrednote, urejanje obiskovanja ter ukrepe, potrebne v lokalnih skupnostih za odpravljanje negativnih vplivov obiskovanja na lokalno okolje.

Predvideno je, da se bodo podrobnejša pravila določila tudi s podzakonskim aktom.

"Naval ogroža naravo"

Kot omenjeno na začetku članka, je obiskovanje naravnih vrednot vse bolj priljubljeno. To opažajo tudi na ministrstvu, kjer izpostavljajo, da lahko obisk, kadar ta ogroža naravo, omejijo. Omejitev obiska izda minister, do zdaj je to storil trikrat, in sicer v soteskah Vintgar, Fratarica in Predelica.

"Naval ogroža naravo, moti lokalne prebivalce, kvaliteta doživljanja in spoznavanja narave je slabša," problematizirajo na ministrstvu.

Med najbolj obremenjenimi znamenitostmi pri nas so navadno tiste v Triglavskem narodnem parku, med njimi Bohinjsko jezero, dolina Vrata, Vršič, Krma, Radovna in Posočje. Drugod po državi je največji naval na Iški vintgar, Krajinski park Zgornja Idrijca in Logarsko dolino.